Egipčanska sumerska, babilonsko-asirska=akadska



Download 390.76 Kb.
Page6/9
Date conversion04.02.2017
Size390.76 Kb.
1   2   3   4   5   6   7   8   9

Mihail Jurjevič Lermontov: pesmi Jadro; Ta dolgčas, ta žalost; Jaz nočem, da bi svet spoznal; Sam samoten stopil sem na cesto; Prerok
Ruska romantična pesnika: Puškin, Lermontov

*4 ruski pesniki 19. stol.: Puškin, Lermontov, Tjutčev, Fet, Nekrasov
*Heinrich Heine: lirika: zbirke (3)* Pesmi, Knjiga pesmi, Nove pesmi, Romanzero, Zadnje pesmi

*pesnitvi (2) Ata Troll; Nemčija, zimska pravljica; satirična pesem Šlezijski tkalci;

polliterarna proza: Popotne slike, Francoske razmere, Romantična šola, Potovanje po Harzu


EPSKO PESNIŠTVO
*Samuel Taylor Coleridge: (3) Lirske balade: Pesem starega mornarja, Christabel, Kubla Khan (vse epske pesnitve)
George Noel Gordon Byron: (6)

* lirika: (2 zbirki) zbirka Brezdelne ure, ciklus Hebrejske melodije

lirsko-epska pesnitev Romanje grofiča Harolda (*1813-1818)

verzne povesti: Džaur, Nevesta iz Abida, Korzar, Lara, Obleganje Korinta, Parizina (*1816)

literarna satira Angleški bardi in škotski revijaši, politična satira Vizija sodbe, satirični ep Don Juan (*1818-1821)
*Karel Hynek Mácha: *epska pesnitev Maj (*1836) (*najpomembnejše delo Mache; *najpomembnejši češki romantični književnik, epik
*Adam Mickiewicz: povest v verzih Grazyna, pesnitvi: (2) Konrad Wallenrod, zgodovinska pesnitev Gospod Tadej (*1834) je poljski nacionalni ep (*6 del)

*najpomembnejši poljski epik, najpomembnejše delo je Gospod Tadej
*Juliusz Słowacki: epsko-lirske pesnitve (3) Oče okuženih, Waclaw, Anhelli, Beniowski, Kralj – Duh
*Aleksander S. Puškin: *5 epskih pesnitev: Ruslan in Ljudmila, Bratje razbojniki, Kavkaški ujetnik, Bahčisarajska fontana, Cigani, Poltava, roman v verzih Jevgenij Onjegin
Puškin: Jevgenij Onjegin (1833) *najpomembnejša ruska pesnitev
Roman v verzih; Prekmalu vsega naveličani peterburški plemič Onjegin se dolgočasi na vaškem posestvu, zbudi ljubezen v naivni Tatjani, hladno zavrne njeno ljubezen in v dvoboju ubije Lenskega, zaročenca njene sestre; po nekaj letih se zaljubi v poročeno Tatjano, a ta ga ponosno zavrne. Glavni junak je še vedno byronsko romantična osebnost, vendar prikazan s kritično distanco, s smislom za socialne razloge romantičnega svetobolja. Ruska literarna zgodovina ga večinoma šteje že v realizem.
*Mihail J. Lermontov: epske pesnitve (2) Pesem o carju Ivanu Vasiljeviču, mladem opričniku in pogumnem trgovcu Kalašnikovu; Mciri; Demon
Heinrich Heine: epsko-lirski pesnitvi Ata Troll; Nemčija, zimska pravljica

Satirični pesnitvi, začetek tendenčnega pesništva (realistična književnost)


PRIPOVEDNIŠTVO V PROZI
zgodbe, pripovedke, novele, povesti, romani

  • individualno psihološki roman: Novalis, Chateaubriand, gospa de Staël, George Sandova, Hölderlin, Lermontov

  • *fantastično in grozljivo pripovedništvo: *Hoffmann, Poe, Puškin

  • zgodovinski roman: Scott, Hugo, Manzoni, Puškin

  • socialni roman: George Sandova, Hugo


Novalis: roman Heinrich von Ofterdingen

Fiktivni lik srednjeveškega pesnika Heinricha von Ofterdingena: romantično hrepenenje po nedosegljivi lepoti, ki je hkrati poezija: zanjo je iznašel simbol sinjega cvetja, ki je ena najznačilnejših prispodob romantike


Pravljična, fantazijska in grozljivo fantastična pripoved v nemški prozi v času mlajše romantične šole:

Friedrich de la Motte Fouque: pravljica Undine

Adalbert Chamisso: Prečudna zgodba Petra Schlemihla

Joseph Eichendorff: povest Iz življenja malopridneža


*Ernst Theodor Hoffmann: (2) romana Hudičevi napoji, Življenjski nazori mačka Murra, Princesa Brambilla, novele Serapionovi bratje, povest Gospod Cinober

*najpomembnejši nemški romantični pripovednik

*2 nemška romantična romana: Hudičevi napoji, Življenjski nazori mačka Murra
Hoffmann: Življenjski nazori mačka Murra (*1820) *najpomembnejši H. roman
Romantični roman, ki je po teoriji bratov Schlegel hotel biti svobodna tvorba neomejene domišljije in naj bi zato v sebi igrivo združeval epiko in liriko, poezijo in filozofijo, zlasti pa romantično ironijo. Sestavljen je iz 2 različnih pripovedi: avtobiografije mačka Murra*, ki parodira razvojni roman po Goethejevem zgledu, in biografije kapelnika Kreislerja* s podobo romantičnega umetnika. Oboje je fragmentarno, združeno na videz brez reda, vendar prav s tem v tipično obliko romantičnega romana. Obe sestavini ilustrirata nasprotje med meščansko filistrsko stvarnostjo (hinavščino) in globjo resničnostjo genialnega umetništva.
*2 osebi Mačka Murra: Murr, Kreisler
Heinrich von Kleist: zbirka novel Pripovedi; novela o Michaelu Kohlhaasu

*5 nemških romantičnih pripovednikov: Novalis, Hoffmann, Kleist, Fouque, Eichendorff, Chamisso, Brentano, Arnim, Jean Paul


*Walter Scott: romani Waverley, Starinar, Ivanhoe, Kenilworth, Quentin Durward

začetnik zgodovinskega romana; * najpomembnejši angleški romantični pripovednik


Zgodovinski roman: Anglija: Walter Scott; Francija: Vigny, Hugo, Alexandre Dumas starejši; Italija: Alessandro Manzoni
Alfred de Vigny: Cinq-Mars; Victor Hugo: Notre Dame de Paris (*1831); Alessandro Manzoni: Zaročenca; Alexandre Dumas starejši: Trije mušketirji (zgodovinsko-pustolovski roman)
*5 zgodovinskih romanov: Waverley, Starinar, Ivanhoe, Kenilworth, Quentin Durward (W. Scott), Cinq-Mars (Vigny), Notre Dame de Paris (Hugo), Zaročenca (Alessandro Manzoni), Trije Mušketirji (Alexandre Dumas st.)
Zgodovinski roman v obdobju realizma: Gustave Flaubert, Lev Tolstoj, Charles Dickens, William Makepeace Thackeray, Henryk Sienkiewicz.
Realistični zgodovinski romani: Gustave Flaubert: Salammbo, Lev N. Tolstoj: Vojna in mir, Charles Dickens: Povest o dveh mestih, William Makepeace Thackeray: Henry Esmond, Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, Potop, Pan Wolodyjowski, Quo vadis?, Križarji
*Alessandro Manzoni: zbirka poezije Sveti spevi, zgodovinski tragediji Grof Carmagnola, Adelchi, zgodovinski roman *Zaročenca (*1825-1827) *glavna junaka: Lucija, Renzo; roman predstavlja vrh romantičnega zgodovinskega romanopisja; *Manzoni je najpomembnejši italijanski romantični pripovednik, *italijanski predstavnik romantične zgodovinske drame
*2 nemška romana: Hudičevi napoji, Življenjski nazori mačka Murra, Princesa Brambilla (Hoffmann),

*5 nemških pripovednikov: Novalis, E. T. A. Hoffmann, Heinrich von Kleist,


*Puškin: (3) povest Dubrovski, roman Stotnikova hči, novele Povesti rajnkega Ivana Petroviča Belkina, novela Pikova dama
Lermontov: roman Junak našega časa (1839-1840) *edino Lermontovo pripovedno delo
Prvi pomembni ruski roman v prozi. Sestavljen je iz posameznih zgodb, pripovedi in dnevniških zapiskov, povezanih z usodo *junaka Pečorina. Junak je romantična osebnost, ki se zaveda svojega izjemnega značaja in usode; čuti se vzvišenega nad okoljem, vendar ne najde čustvenega in moralnega temelja za dejavnost, s katero bi ga dejansko presegel (okolje). Gre za prvi primer odvečnega junaka v ruski literaturi. Lermontov poudarja njegovo skrivnostno demoničnost in ga hkrati ga prikazuje s kritično distanco.
*2 ruska romantična epika (tudi lirika in dramatika): Puškin, Lermontov

*2 francoska romantična pripovednika: Hugo, Vigny, Alexandre Dumas starejši, George Sandova

ROMANTIČNI SOCIALNI ROMAN
*2 predstavnika romantičnega socialnega romana: George Sandova; *vrh: Victor Hugo
*Hugo: (2 romana) Nesrečniki (prototip socialnega romana), Notre Dame de Paris (zgodovinski roman)
*Edgar Allan Poe: grozljivo-fantastična proza, ustvaril je zvrst detektivke in znanstvenofantastične povesti
*2 predstavnika grozljivo fantastične proze: Hoffmann, Poe

*2 predstavnika angleške romantične epike: Coleridge, Scott, Byron, (Poe)



*8 romantičnih epikov: Coleridge, Byron, Macha, Mickiewicz, Słowacki, Puškin, Lermontov, Heine, Novalis, Chateaubriand, gospa de Staël, George Sandova, Novalis, Fouque, Eichendorff, Hoffmann, Kleist, Scott, Vigny, Hugo, Manzoni, Poe
DRAMATIKA
NEMŠKA ROMANTIČNA DRAMATIKA
*Ludwig Tieck: (2) Obuti maček, Življenje in smrt svete Genovefe, Cesar Oktavijan
Posebna zvrst nemške romantične drame je postala usodnostna tragedija (Schicksalstragödie)

Zacharias Werner: 24. februar
AVSTRIJSKI DRAMATIK Franz Grillparzer: usodnostna tragedija Prababica, tragedije Sappho, Zlato runo, Sreča in propad kralja Otokarja, Ljubezni in morja valovi
vrh: Heinrich von Kleist
*Heinrich von Kleist : (3) tragedija Penthesilea, igra Katica iz Heilbronna, tragedija Princ Homburški, komedija Razbiti vrč
*5 nemških romantičnih dramatikov: Tieck, Kleist, Werner, Grillparzer, Fouque, Brentano, Arnim
ANGLEŠKA DRAMATIKA
*Byron: (3) Manfred, Marino Faliero, Sardanapalus, Kajn, Nebo in zemlja, Werner (bralne drame)
*Shelley: Osvobojeni Prometej, zgodovinska drama Cenciji (bralni drami)
*motiv Prometeja: Ajshil, Shelley
*2 angleška romantična dramatika: Byron, Shelley
FRANCOSKA DRAMATIKA
*Alexandre Dumas starejši: (1) Henrik 3. in njegov dvor (zgodovinska drama)
*Victor Hugo: (3) Cromwell, Hernani, Kralj se zabava, Ruy Blas, Les Burgraves
Alfred de Vigny: Chatterton
*Alfred de Musset: (4) Mariannine kaprice, Fantasio, Lorenzaccio, Z ljubeznijo se ni šaliti, Ne prisegaj na nič
*4 romantični francoski dramatiki: Alexandre Dumas starejši, Victor Hugo, Alfred de Vigny, Alfred de Musset
ITALIJANSKA DRAMATIKA
*Alessandro Manzoni: zgodovinski tragediji Grof Carmagnola, Adelchi

Silvio Pellico: ljubezenska drama Francesca da Rimini
POLJSKA DRAMATIKA
*Adam Mickiewicz: (1) dramska pesnitev/knjižna drama Praznik mrtvih

*Juliusz Słowacki: (5) Maria Stuart, Kordian, Balladyna, Lilla Weneda, Mazepa, Fantazy, Duhovnik Marek, Salomejin srebrni sen

Zygmunt Krasinski: dramska pesnitev/knjižna drama Nebožanska komedija, drama Irydion
*avtorja dram z motivom Marie Stuart: Słowacki, Schiller
*9 del Słowackega: lirska pesnitev V Švici; epsko-lirske pesnitve Oče okuženih, Waclaw, Anhelli, Beniowski, Kralj – Duh; drame Maria Stuart, Kordian, Balladyna, Lilla Weneda, Mazepa, Fantazy, Duhovnik Marek, Salomejin srebrni sen

RUSKA DRAMATIKA


*Aleksander Sergejevič Gribojedov: (1) tragikomedija Gorje pametnemu

*Puškin: (5) male tragedije Mozart in Salieri, Skopi vitez, Kamniti gost, Gostija v času kuge, zgodovinska tragedija Boris Godunov (*1831)

*Lermontov: (1) Maškarada
*3 ruski dramatiki: Gribojedov, Puškin, Lermontov

*Puškinova dela: Čaadajevu, Prerojenje, Kernovi, Pesnik, Prerok, Zimski večer, Zimska pot; Ruslan in Ljudmila, Bratje razbojniki, Kavkaški ujetnik, Bahčisarajska fontana, Cigani, Poltava, Jevgenij Onjegin; Dubrovski, Stotnikova hči, Povesti rajnkega Ivana Petroviča Belkina, Pikova dama; Mozart in Salieri, Skopi vitez, Kamniti gost, Gostija v času kuge, Boris Godunov.



REALIZEM IN NATURALIZEM (*1830-1880)

Res, realis (lat.) = Stvar, stvaren

Realizem je književna smer v Evropi *1830-1880. Vladajoča smer je postal po 1850, ko se je končala romantika, in sicer v pripovedništvu in dramatiki, v liriki so ga kmalu nadomestili nova romantika, dekadenca in simbolizem. Iz realizma se je začel razvijati naturalizem po 1870. V književnostih, kjer se naturalizem ni razvil, je realizem trajal še dlje v 20. stol.

Champfleury je zapisal besedo realizem v zbirki člankov Le Réalisme.

*Vrste realizma:


  1. ROMANTIČNI REALIZEM

V letih 1830-1850 se v delih zgodnjih realistov prepletajo elementi romantike in realizma. Predstavniki: Stendhal, Balzac, Dickens, Gogolj

  1. OBJEKTIVNI REALIZEM

1850-1860, ko se realizem že utrdi, se pojavijo zahteve o nepristranskem, objektivnem ali celo popolnoma neprizadetem prikazovanju resničnosti.

Predstavniki: Flaubert, Thackeray, Turgenjev, Gončarov, Tolstoj




  1. SOCIALNI REALIZEM/SOCIALNO SENTIMENTALNI

Dela posegajo v okolje socialno ogroženih ˝malih˝ ljudi. Predstavnik: Dickens

  1. POETIČNI REALIZEM

V nemški književnosti 1850-1880, kjer realizem ni dosegel socialne in psihološke ostrine, ampak so se realistične sestavine prepletale z idiličnimi, moralnovzgojnimi in socialnooptimističnimi.

Predstavniki: Berthold Auerbach, Gottfried Keller, Otto Ludwig, Gustav Freytag, Theodor Storm, Theodor Fontane, Adalbert Stifter, Conrad Ferdinand Meyer


  1. PSIHOLOŠKI REALIZEM

Poudarja predvsem subjektivno resničnost človekove duševnosti kot glavno območje moralnih in socialnih silnic.

Predstavniki: Dostojevski, deloma Tolstoj, Ibsen, Strindberg




  1. IMPRESIONISTIČNI REALIZEM

Po 1880, kjer realizem ni prešel v naturalizem. Notranjo in zunanjo resničnost prikazujejo v slogu impresionizma. Subjektivni vtisi zunanjega in notranjega sveta, obarvani s čustvom, razpoloženjem, atmosfero in barvitostjo, včasih s pomočjo glasovnega slikanja, razbite sintakse. Predstavnik: Čehov

  1. KRITIČNI REALIZEM

Zajema vsa dela evropskega realizma 19. stoletja, ki vsebujejo kritiko sodobne meščanske družbe. Vanj prištevamo predstavnike različnih vrst realizma: Stendhal, Balzac, Dickens, Thackeray, Turgenjev, Tolstoj, Dostojevski, Ibsen, Strindberg, Čehov. Predvsem pa vanj sodijo tisti, ki so se zanj izrekali na načelni ravni (ruski literarni kritiki in publicisti Belinski, Hercen, Černiševski, Dobroljubov) ali pa so pisali dela z izrecnim družbenokritičnim namenom (Nekrasov, deloma Tolstoj, Ostrovski, Saltikov-Ščedrin).

POSTROMANTIKA posebna smer, ki se je razvijala vzporedno z realizmom 1830-1880, vendar se razlikuje od realizma in romantike. V njej ima pomembno vlogo stvarnost s svojimi naravnimi ali zgodovinskimi nujnostmi, v njenem središču pa je še vedno človekova subjektivnost, notranje življenje, nagnjenja in doživljaji; glavna vrednost je duhovna ali formalna lepota, ne pa resnica o stvarnosti, ki določa človeka (glavna vrednota realistov). Njena subjektivnost je oslabljena, resignirana, pogosto hladna in formalistična.

Predstavniki postromantike: Gautier, Leconte de Lisle, Robert in Elizabeth Browning, Alfred Tennyson, Dante Gabriel Rossetti, pozni Heine, Mörike, Giosue Carducci, Tjutčev, Fet, Henry Longfellow, Balzac, Flaubert, Dickens, Dostojevski, Ibsen, Strindberg, sestre Brönte, pozna George Sandova, George Eliot, Robert L. Stevenson, Friedrich Hebbel



*Vsebinske značilnosti realizma:

Stvarnost odločilno vpliva na posameznika in tudi na večje življenjske skupnosti. Stvarnost (vsakdanje življenje, zgodovinsko dogajanje, socialne in politične razmere, biološki in psihološki zakoni, moč časa, usoda, smrt) jim pomeni silo, ki v temeljih določa življenje. Človeška subjektivnost je v primerjavi s stvarnostjo krhka, spremenljiva, podvržena biološkim in psihološkim zakonom objektivne resničnosti.

Večinoma imajo stvarnost za slabo, nasprotno človeškim željam in idealom. Resignirano opisujejo nasprotje med stvarnostjo in človekovo subjektivnostjo, zlasti usodni vpliv vsakdanjega življenja na posameznika; kritično ali s protestom opisujejo obstoječo stvarnost, čeprav ne vedo za sredstva, ki bi jo lahko spremenila ali pa upajo, da se bo sama stvarnost zaradi zakonov lastnega razvoja približala idealu. Le redkim se zdi obstoječa stvarnost (meščanska družba s svojimi razmerami) idealna in zaželena.

Pri opisovanju človekovega notranjega življenja se osredotočajo na njegovo protislovnost, zapletenost in spremenljivost. psihološki realizem 19. stol.

Kritika stvarnosti, oprta na ideje novih socialnih in političnih gibanj, zlasti socializma  s politično in socialno tendenco podprta književnost (v 20. stol. socialni, revolucionarni ali socialistični realizem)

Miselni tokovi 19. stoletja

Francoski realizem: POZITIVIZEM - Auguste Comte

Treba je opisovati stvarnost, njene pojave in učinke, saj je minil čas metafizičnih abstrakcij in globjih nespoznavnih vzrokov.

Angleški realizem: UTILITARIZEM - Jeremy Bentham, EMPIRIZEM - John Stuart Mill, nauk o razvoju vrst - Charles Darwin, EVOLUCIONIZEM - Herbert Spencer

Nemški realizem: MATERIALIZEM – Ludwig Feuerbach, MARKSIZEM – Karl Marx, Friedrich Engels

Ruski realizem: literarni kritiki, publicisti in ideologi, ki so s socialnimi in družbenopolitičnimi razlogi utemeljevali potrebo po književnosti, ki naj bi kritično prikazovala stvarnost: Belinski, Černiševski, Dobroljubov, Pisarev



*ZVRSTI:

LIRIKA: osebnoizpovedna, razpoloženjska, refleksivna, filozofskomeditativna, socialnosatirična in političnosatirična pesem

EPIKA: roman in novela, skoraj ni epskega pesništva
DRAMATIKA: tezna drama, družbenokritična drama, psihološka drama, komedija
NATURALIZEM
Smer v evropski književnosti *1870- 1900. Razvil se je iz realizma. Teži k čim bolj objektivnemu, skoraj znanstvenemu opisovanju stvarnosti, ki s svojimi biološkimi in socialnimi zakoni obvladuje človeka, njegovo zunanje in notranje življenje. Naturalizem se naslanja na sodobno naravoslovje in filozofski nauk *pozitivizma, kot ga je po Comtovi smrti razvijal zlasti Hippolyte Taine.

Človek je proizvod rase, okolja in dobe in je z njimi popolnoma determiniran; psihologija temelji v fiziologiji.

Za prikazovanje delovanja bioloških in socialnih zakonov so najprimernejši abnormalni, patološki in celo morbidni primeri.

Šele naturalizem je dokončno razširil motiviko novejšega evropskega pripovedništva na vsa življenjska področja.



*Teorijo naturalističnega eksperimentalnega romana je izdelal *Emile Zola po vplivom idej Hippolyta Taina in fiziologa Clauda Bernarda in jo poskušal v svojih romanih dosledno uveljaviti.

Naturalizem se pojavlja v francoski, nemški, norveški, švedski (Henrik Ibsen, August Strindberg), deloma v angleški, italijanski, poljski, ruski književnosti (Čehov, pozni Tolstoj, Dostojevski).


FRANCOSKI REALIZEM
Pripovedništvo: Stendhal, Honoré de Balzac, Gustave Flaubert (objektivni realizem)

Lirika (postromantika):

larpurlartizem: Théophile Gautier;

parnasovci: Charles Leconte de Lisle, Théodore de Banville, Armand Sully Prudhomme, François Coppée, José-Maria de Hérédia

Dramatika (polrealistične tezne drame, moralistične igre nravi, komedije): Emile Augier, Alexandre Dumas sin, Victorien Sardou
NATURALIZEM:

Pripovedništvo: Edmond in Jules Goncourt, Alphonse Daudet, Guy de Maupassant; vrh: Emile Zola

Dramatika: Henri Becque (igre iz pariškega meščanskega sveta): Krokarji, Parižanka
*4 francoski realisti: Stendhal, Balzac, Flaubert, Sardou, Alexandre Dumas sin

*5 realističnih dramatikov: Augier, Alexandre Dumas sin, Sardou, Gogolj, Čehov, Büchner, Ibsen, Tolstoj

*4 realistični/postromantični liriki: Gautier, Leconte de Lisle, Alfred Tennyson, Robert Browning, Elizabeth Barrett Browning, Tjutčev, Fet, Nekrasov, Carducci, Pascoli

*5 naturalistov: Maupassant, Emile Zola, Becque, Hauptmann, Sudermann, Holz, Schlaf, Strindberg, Verga, Capuana, Henrik Ibsen


ANGLEŠKI REALIZEM
Objektivni, socialni, psihološki realizem

Charles Dickens, William Makepeace Thackeray, Anthony Trollope, George Eliot, George Meredith, Samuel Butler, Thomas Hardy

Romantični realizem: Charles Reade, Charlotte Brontë, Emily Brontë, Charles Kingsley, Robert Louis Stevenson

Postromantika v liriki: Alfred Tennyson, Robert Browning, Elizabeth Barrett Browning, Christina Georgina Rossetti, Dante Gabriel Rossetti (predrafaelitsko gibanje)
*angleški realisti: Charles Dickens, William Makepeace Thackeray, Anthony Trollope, George Eliot, George Meredith, Samuel Butler, Thomas Hardy, Emily Brontë
RUSKI REALIZEM
Pripovedništvo in dramatika: Nikolaj Vasiljevič Gogolj; Anton Pavlovič Čehov

*Lirika: Fjodor Ivanovič Tjutčev, Afanasij Afanasjevič Fet (romantika in postromantika)

Literarni kritiki, publicisti in ideologi: Belinski, Hercen, Černiševski, Dobroljubov, Pisarev so hoteli ruski realizem usmeriti v družbeno in socialno kritiko

Družbena in socialna kritika: Nikolaj Aleksejevič Nekrasov (lirika), Aleksander Nikolajevič Ostrovski (dramatika), Mihail Jevgrafovič Saltikov – Ščedrin (pripovedništvo)

Objektivni realizem-pripovedništvo: Ivan Aleksandrovič Gončarov, Ivan Sergejevič Turgenjev, Lev Nikolajevič Tolstoj

Psihološki realizem-pripovedništvo: Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Različne smeri: Nikolaj Semjonovič Leskov, Gleb Ivanovič Uspenski, Vladimir Galaktionovič Korolenko, Vsevolod Mihailovič Garšin
*6 ruskih realistov: Gogolj, Čehov, Turgenjev, Lev Nikolajevič Tolstoj, Dostojevski, Leskov
NEMŠKI REALIZEM
Postromantični dramatik: Friedrich Hebbel
Realistična drama: Georg Büchner

Poetični realizem/postromantika-proza: Adalbert Stifter, Berthold Auerbach, Otto Ludwig, Gustav Freytag, Theodor Fontane, Friedrich Spielhagen, Wilhelm Raabe; vrh: Gottfried Keller, Theodor Storm, Conrad Ferdinand Meyer


*3 nemški realisti: Büchner, Stifter, Auerbach, Freytag, Fontane, Keller, Storm, Meyer, Raabe
NATURALIZEM:
Dramatika: Gerhard Hauptmann, Hermann Sudermann, Johannes Schlaf, Arno Holz

Pripovedništvo in lirika: Detlev von Liliencron, Arno Holz


ITALIJANSKI REALIZEM
Pripovedništvo, realizem in naturalizem: Luigi Capuana, Giovanni Verga

Poezija-postromantika: Giosue Carducci, Giovanni Pascoli


POLJSKI REALIZEM

1   2   3   4   5   6   7   8   9


The database is protected by copyright ©dentisty.org 2016
send message

    Main page