Egipčanska sumerska, babilonsko-asirska=akadska



Download 390.76 Kb.
Page5/9
Date conversion04.02.2017
Size390.76 Kb.
1   2   3   4   5   6   7   8   9

SENTIMENTALIZEM je obdobje *1730- 1780. Izraz izhaja iz angleškega izraza sentimental, ki pomeni občutljiv, čustven na poseben način.

Namesto razuma in trezne čutnosti se pojavlja posebna čustvena občutljivost ali razčustvovanost, stopnjevana do razneženosti in celo solzavosti.

Prava vrednost človeka se skriva v njegovi zmožnosti sočustvovanja, nežnosti, v občutkih ˝srca˝ in podobno, bodisi ob doživljanju narave ali ljubezni, prijateljstva, nesreče …

Sentimentalizem se pojavlja v opisni poeziji narave, poeziji grobov in noči, idiličnih pesnitvah, sentimentalnem romanu, pa tudi v meščanski komediji in celo tragediji. Posebna vrsta francoske komedije se je tako imenovala solzava ali ganljiva komedija.

*Predstavniki sentimentalizma so Richardson, Sterne, Goldsmith, Gray, Diderot, Rousseau, Klopstock.
*PREDROMANTIČNI TOKOVI:


  1. OPISNO ALI DESKRIPTIVNO PESNIŠTVO NARAVE

Anglija (prvotno), Francija, Švica, Nemčija. Pod vplivom razsvetljenstva; podrobno je opisovalo naravne pojave, hkrati je bilo poučno in moralistično. Glavna ideja: nasprotje med naravnim, preprostim, srečnim življenjem kmetov, pastirjev, malih ljudi in pokvarjeno plemiško-mestno civilizacijo.

James Thomson: Letni časi (pesnitev)

Albrecht Haller: Alpe (Švica) (pesnitev)

Ewald von Kleist: Pomlad (Nemčija) (pesnitev)

Lessing je s kritiko Laokoon zavrl nadaljnji razvoj tega pesništva, ker naj opisnost ne bi ustrezala poeziji.

  1. SENTIMENTALNA IDILIKA

Tradicije antičnega bukoličnega pesništva je povezala z novim razsvetljenskim ali predromantičnim zanimanjem za srečno, naivno življenje preprostih ljudi.

Salomon Gessner: Idile

  1. SENTIMENTALNI ROMAN-osrednja predromantična zvrst*

Nov tip meščanskega, družinskega ali ljubezenskega romana, ki je teme iz sodobnega in vsakdanjega življenja obravnaval moralistično, predvsem pa s poudarjanjem njegovih čustvenih, tragično sentimentalnih ali celo solzavih strani. Pogosto se pojavlja v obliki pisemskega romana. Začetki v poznem razsvetljenstvu: Richardson, Goldsmith, Sterne; vrh je dosegel v predromantiki z Rousseaujem in Goethejem.



  1. POEZIJA GROBOV IN NOČI

Nasproti optimistični razsvetljenski poeziji je postavljala melanholične misli o minljivosti vsega, o smrti, pa tudi religiozna občutja. Motivno ozadje so bila pogosto pokopališča, razvaline, noč.

Glavni začetnik je bil Edward Young: Tožba ali nočne misli o življenju, smrti in nesmrtnosti

Najbolj dognano delo Thomas Gray: Elegija, napisana na vaškem pokopališču


  1. OSSIANIZEM

Je obsežen tok evropskega pesništva, nastal na podlagi Ossianovih spevov. Izdal jih je škotski pesnik *James Macpherson. Objavil je:

Petnajst fragmentov stare poezije, zbrane na škotskem Višavju, Fingal (pesnitev), Temora

Trdil je, da gre za prevode stare keltske poezije, vendar so bili spevi večinoma njegove priredbe.

Za speve so značilna mračna razpoloženja smrti, severnjaške pokrajine, jesenski viharji, zimska razpoloženja, golo drevje v vetru, skalnati kraji, mesečine.


  1. ODKRITJE LJUDSKEGA PESNIŠTVA

V njem je predromantika videla najvišji primer prave, čustveno elementarne, neposredne pesniške inspiracije. Spodbudo zanj je dal Macpherson s svojimi pesniškimi ponaredki, ob njem pa še Thomas Percy z zbirko angleško-škotskih balad; v Nemčiji se je z njim ukvarjal zlasti Herder.

  1. ROUSSEAUJEVSTVO

Gibanje, ki so ga sprožile ideje Rousseauja (verske, moralne, socialne, literarne). Vplivalo je na velik del predromantične književnosti in se spajalo z drugimi tokovi.

  1. ODKRTIJE SHAKESPEARJA

Pomemben vpliv je imel na novo dramatiko, postal je zgled novejšim piscem. Povzdignila sta ga predvsem Lessing in Herder.

  1. ODKRTIJE SREDNJEGA VEKA

Predvsem odkritje motivov, idej in oblik.

  1. GROZLJIVI ALI ČRNI ROMAN

Oblika zabavnega ali trivialnega romana. Kraj dogajanja je okolica srednjeveških gradov; v romanih je polno skrivnosti, duhov, grozljivih razkritij; napisani so s pomočjo analitične tehnike; življenje je vnaprej določeno z usodo, vendar je dobro poplačano, zlo pa kaznovano.

Prvi roman je bil Horace Walpole: Otrantski grad



Ann Radcliffe: Skrivnosti Udolfa; Italijan

Matthew Gregory Lewis: Menih

  1. VIHARNIŠTVO

Poseben tok znotraj nemške predromantike, imenovano z izvirnim pojmom *˝Sturm und Drang˝: vihar in zalet po naslovu *Klingerjeve drame (*Sturm und Drang) iz 1776. Trajalo je med *1767 in 1785.

Značilna so viharna čustva, svobodne strasti, volja genialnega posameznika, ki se v imenu svobode upira tiranstvu, avtoriteti in tradiciji, socialnemu in političnemu redu.

Na viharništvo je vplival zlasti Herder, pa tudi angleški predromantiki,Rousseau, Klopstock, Johann Georg Hamann.

Uveljavilo se je predvsem v dramatiki, deloma tudi v pesništvu in romanu.

*4 predstavniki viharništva: Klinger, Lenz, mlada Goethe in Schiller
Lenz: Domači učitelj; Vojaki (groteskni komediji)
WEIMARSKA KLASIKA – hkrati je vrh in zaključek predromantike; *1794-1805
*1794-1805, ko sta Goethe in Schiller delovala v tesnem stiku in oba živela v Weimarju oz. v njegovi bližini.

Zoper je prevladal težnja h klasičnosti. Najvišji ideal poezije naj bi bil ravnovesje, v katerem se mora naravna genialnost ujemati z oblikovno dognanostjo, čustvo z razumom, pesnikova subjektivnost z naravo objektivnega sveta. Zgled so imeli v antični književnosti, ki so jo približali predromantičnim motivom, idejam in občutjem.



*LITERARNE ZVRSTI:
LIRIKA: emocionalna in osebnoizpovedna lirika, tokovi: opisno pesništvo narave, poezija grobov in noči, ossianizem

EPIKA: roman (ima večinoma lirski značaj);

ep: (odmiral je že v klasicizmu in razsvetljenstvu)

redki primeri religioznih epov: *Friedrich Gottlieb Klopstock: Mesija (po Miltonu: Izgubljeni raj)

*idilični ep: Johann Wolfgang Goethe: Herman in Doroteja
*2 epa 2. pol. 18. stol./2 predromantična epa: Mesija (Klopstock), Herman in Doroteja (Goethe)

epsko pesništvo: balada (prevzeta iz ljudskega pesništva; epsko-lirska pesniška oblika)

DRAMATIKA: tragikomedija, groteskno resnobna igra, tragična drama (najpomembnejša dramska zvrst)
BALADNO PESNIŠTVO
Balada je v Angliji 18. stol. pomenila krajšo ljudsko pripovedno pesem, ki je opevala izreden, največkrat junaški, zgodovinski, mitičen ali pravljičen dogodek. Podobne pesmi so obstajale še v Nemčiji, Skandinaviji, kjer so jih peli ob plesu, in drugod po Evropi. Angleške in škotske balade so se ohranjale ustno, dokler jih niso začeli zbirati in zapisovati.

Najpomembnejša zbirka balad:

Thomas Percy: Ostanki stare angleške poezije (balade o Robinu Hoodu, Cesar in opat, Chevy Chase, Edward)
*Johann Gottfried Herder: ustvaril je pojem *ljudske pesmi: zbirka *Ljudske pesmi (Volkslieder) (*1778-1779); pozneje so ji dali naslov *Glasovi ljudstev v pesmih; vsebuje nemške pesmi in prevode iz germanskih, romanskih in slovanskih (južnoslovanska Hasanaginica) in zunajevropskih ljudskih slovstev.

Naredil je največ za popularizacijo ljudskega pesništva in balade v Nemčiji.

Glavno filozofsko-zgodovinsko delo: Ideje k filozofiji zgodovine človeštva.
*Gottfried August Bürger: Lenora (*1774)njegova najznamenitejša balada; *ustvaril prve nemške umetne balade
Balada – Schiller in Goethe v weimarski dobi:

*Schiller: (4) Ibikovi žerjavi, Polikratov prstan, Rokavica, Hera in Leander, Potapljač

*Goethe: (6) Duhovin, Ribič, Kralj iz Tule, Korintska nevesta, Črnošolec, Bog in bajadera
*3 predromantični pisci balad: Bürger, Schiller, Goethe
LIRIKA

Predromantični liriki: Friedrich Gottlieb Klopstock, Friedrich Schiller, Johann Wolfgang Goethe, André Chénier, William Blake, Robert Burns



André Chénier: Jetnica

*William Blake: (4 zbirke) Spevi nedolžnosti, Spevi izkušenj, Knjiga Thel, Poroka neba in pekla, Evropa, Jeruzalem, Milton

Robert Burns: Pesnitve, predvsem v škotskem narečju

*4 angleški predromantični liriki: Edward Young, Thomas Gray, William Blake, Robert Burns, James Macpherson, James Thomson


Johann Wolfgang Goethe: lirika: Pozdrav in slovo, Majska pesem, Na jezeru, Popotnikova nočna pesem, Prometej, Meje človečanstva, Rimske elegije, glavno pesniško delo je zbirka Zahodno-vzhodni divan (*1819) (zgleduje se pri perzijski, Hafisovi liriki)

*Goethe je največji nemški predromantični lirik.



Nauk o barvah (znanstvenonaravoslovni spis), Pesnitev in resnica (avtobiografski spis), Pogovori z Eckermannom

ROMAN: osrednja literarna vrsta, v predromantiki sentimentalni roman doseže vrh

SENTIMENTALNI ROMAN: *osrednja književna zvrst predromantike

*predstavniki sentimentalnega romana in dela

Začetnik sentimentalnega romana je Richardson, vrh angleškega je dosegel Sterne s Tristamom Shandyjem.

*Samuel Richardson: (3)Pamela ali poplačana krepost, Clarissa Harlowe, Sir Charles Grandison

*Oliver Goldsmith: Wakefieldski župnik

*Laurence Sterne: Življenje in mnenja Tristama Shandyja, Sentimentalno potovanje po Franciji in Italiji
*3 angleški predromantični romanopisci: Samuel Richardson, Oliver Goldsmith, Laurence Sterne
Francija:

*Antoine François Prévost d'Exiles: Zgodba viteza des Grieuxa in Manon Lescaut

*Pierre Ambroise François Choderlos de Laclos: Nevarna razmerja

*Bernardin de Saint-Pierre: Paul in Virginie

*Rousseau: Julija ali Nova Eloiza
Najznačilnejše romane sta ustvarila Rousseau in Goethe.
Jean-Jacques Rousseau: sodelavec Enciklopedije

*2 Rousseaujeva romana: pedagoški roman Emile; *sentimentalni pisemski roman Julija ali Nova Eloiza (*1761): *2 osebi: Saint-Preux in Julie Wolmar

Spisi: Razprava o znanostih in umetnostih, Razprava o izvoru in temeljih človeške neenakosti, Družbena pogodba; avtobiografija Izpovedi;
*Goethe: Trpljenje mladega Wertherja, Učna leta Wilhelma Meistra, Popotna leta Wilhelma Meistra, Izbirne sorodnosti

Goethe: Trpljenje mladega Wertherja (*1774); *glavna junaka: Werther, Lotte
*Sentimentalni roman, roman v pismih. Dogajanje je subjektivno, skoraj samo lirsko, omejeno v glavnem na junakova čustvena doživetja in izpoved življenjsko-moralnih idej.

Werther predstavlja nov tip človeka, ki živi v sporu z družbo in s samim seboj. Uteho si išče v naravi, nato v ljubezni in končno v smrti. Spoznanje družbene neenakosti in krutosti naravnih procesov ga polagoma navda z melanholijo svetobolja. Ljubezen do ljubke Lotte naj bi ga rešila iz življenjske krize, vendar ga nezmožnost te zveze prisili v samomor.


Goethe: Učna leta Wilhelma Meistra: Meister, stari harfist, deklica Mignon
DRAMATIKA
Vrh: Schiller, Goethe; Schiller je največji dramatik predromantike in 18. stol.
Friedrich Schiller: (5): Razbojniki, Fieskova zarota v Genovi, Kovarstvo in ljubezen, Don Karlos, Wallenstein, Maria Stuart, Devica Orleanska, Messinska nevesta ali sovražna brata, Wilhelm Tell, Demetrius

spisa: Pisma o estetski vzgoji človeka, O naivnem in sentimentaličnem pesništvu


Friedrich Schiller: Wallenstein (*1800) *zadnja velika evropska tragedija

Schillerjevo osrednje delo, tragedija. Izšla je v 3 delih: Wallensteinov tabor, Piccolominija, Wallensteinova smrt.



*Osebe: Wallenstein, Max Piccolomini, Tekla
*Johann Wolfgang Goethe: drame (4) Goetz von Berlichingen, Egmont, Ifigenija na Tavridi, Torquato Tasso, Faust

Goetz von Berlichingen: prva zgodovinska drama; Ifigenija na Tavridi (po Evripidu: Ifigenija na Tavridi)
Goethe: Faust (*1808, 1832); osebe: Faust, Marjetica, Mefisto
Faust je dramska pesnitev, bralna drama, sestavljena iz 2 delov. Idejo zanj mu je dala stara legenda o Faustu, opirajoča se na zgodovinsko osebo Fausta, živečega v začetku 16. stoletja. Goethe jo je spoznal po stari ljudski povesti in igri za lutke, prvič je bila dramatizirana že v drami Marlowa Doktor Faustus.

Je simbolično-izpovedna pesnitev o genialni osebnosti, ki je osvobojena vseh zunanjih vezi tradicije, avtoritete in celo razsvetljenskega razuma in si z izredno voljo, strastjo in domišljijo zaman išče zadostitve v uživanju, ljubezni, umetnosti, šele na koncu jo vsaj na videz najde v ustvarjalnem delu.

Prvi del je naslonjen na stare motive o Faustu, z njim nato poveže zgodbo o Marjetici; v drugem delu si sledijo alegorični, simbolični prizori, ki povežejo Faustovo zgodbo s problemi družbe, umetnosti, civilizacije, zadnji prizori s Faustovo smrtjo in odrešitvijo so romantični in celo baročni.

Celoto je Goethe kljub srečnemu koncu poimenoval tragedija, ker se Faustovo iskanje absolutnega konča s tragičnim spoznanjem, da to človeku v nobeni obliki ni dosegljivo.

Delo je dramska pesnitev z močnimi lirskimi, filozofskimi, alegoričnimi sestavinami. V celoto so vključene posamezne lirske pesmi in daljši intermezzi.
*Enajst predromantikov: Goethe, Schiller, Klopstock, Klinger, Lenz, Herder, Bürger, Rousseau, Prévost d'Exiles , Chenier, Young, Gray, Richardson, Sterne, Goldsmith, Blake, Burns

Nemčija: viharništvo in weimarska klasika!

ROMANTIKA (*1800-1850)

Smer, ki je v evropski in ameriški književnosti prevladovala v *1. polovici 19. stol. (1800-1850).

Ime izhaja iz besede ˝roman˝. V Angliji je izraz ˝romantic˝ dobil pozitiven prizvok in pomeni nežno čustvenost in plemenito melanholijo. Romantika izhaja iz predromantike in prav tako nasprotuje klasicizmu in razsvetljenstvu. Pomemben mejnik v razvoju iz predromantike v romantiko je francoska revolucija (1789-1795). Romantika se je v Angliji in Nemčiji začela razvijati že nekoliko pred 1800, nekoliko pozneje v Franciji, v Italiji, na Poljskem in v Rusiji šele po 1815, ko so z nastopom restavracije oživeli ideali francoske revolucije.

*Vsebinske značilnosti:

V življenju posameznika, v splošnih pojavih časa ali v človeški usodi nasploh romantiki vidijo predvsem nasprotje med stvarnostjo in idealom. Stvarnost se jim zdi slaba, ker prinaša nesrečo, razočaranje in zlo. Idealna resničnost, ki tej stvarnosti nasprotuje, se skriva v notranjosti vsakega posameznika, v njegovih nagnjenjih, strasteh, čustvih, spominih, upih, domišljiji in hrepenenju.



Razkol med stvarnostjo in idealom se zdi večini romantikov nepremostljiv. Prepričani so, da posameznik svojih idealnih teženj v stvarnem življenju sedanjosti ne more uresničiti. Zato mu ne ostane drugo, kot da:

Resignirano prenaša neskladnost ideala in stvarnosti ter se polagoma sprijazni z usodo;

Iz stvarnosti beži v svet čustev in domišljije;

Zaupa v boljšo prihodnost, si jo slika v domišljiji ali jo celo poskuša doživeti v osebnem in javnem življenju, v nacionalnem in socialnem boju, čeprav pogosto sluti, da ne bo dosegel cilja in bo moral ideal ostati tudi naprej le čustvo, hrepenenje, utopičen načrt.
*Oblikovne značilnosti:

V teoriji in praksi zavračajo veljavo objektivnih, za vse čase veljavnih oblikovnih vzorcev, pravil, zvrsti, ki jih je priznaval klasicizem (tako kot v predromantiki);

Oblika mora po mnenju romantikov nastati iz subjektivnega doživetja.
Zgledujejo se po


  • orientalskih književnostih (perzijski, arabski, indijski)

  • antiki

  • srednjem veku (trubadurji, dolce stil nuovo, Dante)

  • renesansi (Petrarka, viteška epika, sonetisti 16. stoletja, Shakespeare, Calderon)

  • in zlasti po ljudskem slovstvu (lirske pesmi, balade, romance, pravljice).

Prevzemajo njihove oblikovne, stilne, metrične zglede, snovi, ideje in jih spreminjajo v skladu z lastnim doživetjem.

Pogosto tudi ustvarjajo popolnoma izvirne oblike in zvrsti.
*ZVRSTI:

LIRIKA


Najprimernejša za izražanje romantičnih idej, pretežno subjektivna

  • čista čustvena in razpoloženjska lirika: kratka pesem s štirivrstičnimi kiticami,

  • miselno-čustvena lirika: himne, soneti, tercine, stance, številne svobodne različice kitične pesmi

  • aktualna politična in socialna pesem pogosto s satirično ostjo

*EPIKA (4)

EPSKO PESNIŠTVO: balada, romanca, povesti v verzih=poeme, epske pesnitve; posebna oblika obsežne epske pesnitve je romantični roman v verzih

Proza: zgodbe, pripovedke, novele, povesti, romani:



individualno psihološki roman, fantastično in grozljivo pripovedništvo, zgodovinski roman, socialni roman

*DRAMATIKA

Lirska, epska drama, knjižna/bralna drama; tragikomedija, melodrama, dramska kronika/dramska pesnitev, usodnostna tragedija (Nemčija), tragedija, komedija
NEMŠKA ROMANTIKA
Starejša romantična šola: Friedrich Schlegel, August Wilhelm Schlegel, Novalis, Ludwig Tieck

Glasilo Athenäum, središče: Jena; povezani s filozofijo Fichteja , Schellinga, Schleiermacherja


Mlajša romantična šola: Friedrich de la Motte Fouque, Clemens Brentano, Achim von Arnim, Joseph von Eichendorff, Zacharias Werner. Središče: Heidelberg
Arnim in Brentano: Dečkov čudežni rog (zbirka ljudskih pesmi)
Zunaj obeh šol so ostali najpomembnejši predstavniki: Jean Paul, Friedrich Hölderlin, E. T. A. Hoffmann, Heinrich von Kleist, Franz Grillparzer, Heinrich Heine, Ludwig Uhland, Adalbert von Chamisso, Friedrich Rückert, August Platen, Nikolaus Lenau, Eduard Mörike.

*10 nemških romantikov: F. Schlegel, A. W. Schlegel, Novalis, Ludwig Tieck, Fouque, Clemens Brentano, Hölderlin, E. T. A. Hoffmann, Heinrich von Kleist, Heinrich Heine, August Platen, Franz Grillparzer, Chamisso, Mörike


ANGLEŠKA ROMANTIKA
Lakistiiz angleško ˝Lake School˝ = jezerska šola; skupina pesnikov, ki je okoli 1797 živela v jezerskem okolju Westmorelanda.

William Wordsworth, Samuel Taylor Coleridge, Robert Southey

Njihovo skupno delo je zbirka *Lirske balade (*1798)


Nova romantična generacija: G. N. G. Byron, P. B. Shelley, John Keats, Walter Scott
FRANCOSKA ROMANTIKA
François René Chateaubriand: René, Atala, Genij krščanstva

Gospa de Staël: O nemčiji
Nova romantična generacija: Alphonse de Lamartine, Alfred de Vigny, Victor Hugo, Alfred de Musset, Alexandre Dumas starejši, George Sandova
ITALIJANSKA ROMANTIKA
Najznačilnejši predstavnik: Alessandro Manzoni

Največji lirik: Giacomo Leopardi


POLJSKA ROMANTIKA


*3 poljski romantiki: Adam Mickiewicz, Juliusz Słowacki, Zygmunt Krasiński
RUSKA ROMANTIKA
*3 ruski romantiki: vrh: A. S. Puškin in M. J. Lermontov; A. S. Gribojedov
DANSKA: Adam Oehlenschläger, H. Ch. Andersen

ŠVEDSKA: Esaias Tegner



*ČEŠKA: 2 češka romantika: Jan Kollár, K. H. Mácha

MADŽARSKA: Šandor Petöfi



*AMERIŠKA: 3 ameriški romantiki: Washington Irving, James Fenimore Cooper, Edgar Allan Poe
LIRIKA
*Friedrich Hölderlin: (3) romana Hyperion; Hyperionova pesem usode,

drama Empedoklova smrt; lirika: Hyperionova pesem usode, Kruh in vino, Mnemosina, Patmos


*Novalis: (3) roman Heinrich von Ofterdingen, esej Krščanstvo ali Evropa; glavno pesniško delo je cikel Himne 'noči
*4 nemški romantični pesniki: Hölderlin, Novalis, Heine, Chamisso, Rückert, Platen, Lenau, Mörike, Fouque, Brentano, Tieck, Arnim
*William Wordsworth: (4) zbirka Lirske balade (1798); Tintern Abbey; Peter Bell, Preludij, Potovanje
*Percy Bysshe Shelley: (4) Oda zapadnemu vetru, Škrjancu, Oblak, Oda svobodi, Adonais, Epipsichydion, Alastor (vse lirika)
*John Keats: (*5 del) pesnitve z epsko osnovo (*2): Isabelle, Endymion, Hiperion; lirske pesmi (*3): Slavcu, Grški žari, Domišljiji, Jeseni, Melanholiji

Predhodnik larpurlartizma


*3 angleški romantični liriki: Wordsworth, Coleridge, Southey, Shelley, Keats
*Alphonse de Lamartine: (5) zbirka Poetična razmišljanja (*1820); pesmi Osamljenost, Večer, Dolina, Jezero, Jesen
*Alfred de Vigny: (2) zbirki Starodavni in sodobni spevi, Usode; pesem Volkova smrt
*Victor Hugo: zbirke (6) Jutrovske pesmi, Jesensko listje, Somračni spevi, Notranji glasovi, Žarki in sence, Kazni, Premišljevanja, Legenda stoletij.
*Alfred de Musset: *cikel Noči

Ljubezen s pisateljico George Sandovo


*4 francoski romantični pesniki: Lamartine, Vigny, Hugo, Musset
*Giacomo Leopardi: *zbirka Canti
*Adam Mickiewicz: (4) zbirka balad in romanc Poezje, Oda na mladost, zbirka Sonety, Krimski soneti

*4/6 del Mickiewicza: Poezje, Sonety, Oda na mladost, Krimski soneti, Grazyna, Konrad Wallenrod, Gospod Tadej, Praznik mrtvih
*Juliusz Słowacki: lirska pesnitev *V Švici

Drugače predvsem epika in dramatika


*3 poljski romantični liriki: Adam Mickiewicz, Juliusz Słowacki, Zygmunt Krasiński (vsi liriki, epiki in dramatiki)
*Aleksander Sergejevič Puškin: (4 lirska dela) Čaadajevu, Prerojenje, Kernovi, Pesnik, Prerok, Zimski večer, Zimska pot
*Puškinova dela: Čaadajevu, Prerojenje, Kernovi, Pesnik, Prerok, Zimski večer, Zimska pot
1   2   3   4   5   6   7   8   9


The database is protected by copyright ©dentisty.org 2016
send message

    Main page